MOJE PUNČKE
sobota, 10. avgust 2013
ČUK NA PALICI
Čuk sedi na palici, ravno je pri malici,
kaj ima za malico, nikomur ne pove.
Grize, liže in cmoka, najbrž bo kaj slastnega,
prosim naj nihče ne moti čuka, kadar je.
Čuk sedi na palici, ravno je pri malici,
kaj ima za malico, nikomur ne pove.
Grize, liže in cmoka, najbrž bo kaj slastnega,
prosim naj nihče ne moti čuka, kadar je.
Meni pa povedala čukova je babica
da nocoj njegov je plen bil bolj tako - tako.
To noč je ujel samo klavrno gosenico,
kajti stari sitnež kratkoviden je zelo.
Ko takole žveči, mrko premišljuje:
" Kaj pa, če morda očala potrebuje?"
In tako se tale smola je končala,
da si stari lopov kupil je očala.
Zdaj spet vse noči lovi,
bolj in bolj se debeli,
a pod njim se palica
vsak čas zlomila bo.
Že nevarno se šibi,
take teže ne zdrži,
pa bo reklo rsk! in čof!
in čuka več ne bo!
Svetlana Makarovič
torek, 18. junij 2013
MOJI ČRNČKI
JURI MURI V AFRIKI
Juri Muri, kljukec Juri, tisti, ki je s hruške pal,
včeraj je ob šesti uri v Afriko odpotoval.
Saj doma je nemogoče,vsak ga kara in pesti,
vsak umivati ga hoče, on pa se vode boji.
Pa je mislil, bolje iti bo na drugo stran zemlje,
tam zamorci neumiti brez vode, brisač žive.
Hodil je poldrugo uro, daleč je ta Afrika,
potlej je zajezdil kuro in prijahal do morja.
Tam pa voda, sama voda, mokra, mrzla kakor led,
Jurij solze bi izjokal, da ga rešil ni galeb.
Širno morje je z galebom Juri Muri preletel,
tam pod vročim sončnim nebom si padalo je odpel.
In prispel na žolta tla, kjer je prava Afrika.
JURI MURI V AFRIKI
Juri Muri, kljukec Juri, tisti, ki je s hruške pal,
včeraj je ob šesti uri v Afriko odpotoval.
Saj doma je nemogoče,vsak ga kara in pesti,
vsak umivati ga hoče, on pa se vode boji.
Pa je mislil, bolje iti bo na drugo stran zemlje,
tam zamorci neumiti brez vode, brisač žive.
Hodil je poldrugo uro, daleč je ta Afrika,
potlej je zajezdil kuro in prijahal do morja.
Tam pa voda, sama voda, mokra, mrzla kakor led,
Jurij solze bi izjokal, da ga rešil ni galeb.
Širno morje je z galebom Juri Muri preletel,
tam pod vročim sončnim nebom si padalo je odpel.
In prispel na žolta tla, kjer je prava Afrika.
ponedeljek, 17. junij 2013
petek, 14. junij 2013
MOJE TORTE
Kot sem napisala na začetku, bom objavila tudi kakšne druge stvari, ki jih bom naredila. In glej ga zlomka! Se je že takoj našla ena stvar, ki jo lahko pokažem, in sem nanju tudi zelo ponosna. To sta dve torti, ki sem ju naredila ta mesec, v roku enega tedna. Tale prva je bila namenjena moji sedemletni ljubici Hani za njen rojstni dan.
poleg darila je dobila tudi lepo čestitko, punčko Ruby.
Druga torta je bila pa v bistvu narejena na račun prve! Po slučajnem telefonskem pogovoru z Dejanom, sem se odločila da naredim torto tudi njemu , ker je zelo sladkosned. In ker ravno te dni Narodni dom praznuje 150 let obstoja, je bila odločitev, kakšna naj bo zelo lahka. Bila pa je naslednja težava: kako bomo torto prepeljali v Premanturo, ker smo imeli delovno akcijo - košnja trave in grabljenje po taboru ter urejanje terena . No, brez težav nam je ta podvig uspel, uspelo je pa tudi presenečenje, ker nihče ni pričakoval kaj takega.
Naj povem še to, da to nista moji prvi torti. V svoji pekarski karieri sem jih naredila že zelo veliko. Sta pa res prvi, oblečeni v tičino maso. In glede na moje neizkušnje, sem kar vesela, da sta ratali tako lepi.
RAZSTAVA PUNČK V GALERIJI KRESIJA
Letos je imel Unicef razstavo punčk na Stritarjevi v Ljubljani v Galeriji Kresija. Vsako leto izberejo drug eliten prostor za svojo razstavo. Udeležilo se je veliko izdelovalk punčk iz Slovenije, nekaj pa so jih naredili tudi otroci v vrtcih.
Mislim da so veliko punčk prinesli tudi iz skladišča Unicefa, saj je razstava trajala kar 14 dni. Že prvi dan , na otvoritvi so prodali 36 punčk. Veliko je bilo tudi turistov. Otvoritev je bila zelo slavnostna, vsi vodilni ljudje z Unicefa , Lado Leskovar je bil prisoten kot ambasador in tudi povezovalec programa, zapel je tudi z otroškim zborom iz ene osnovne šole, gostja je bila Nuša Derenda ter župan Zoran Janković .
Naša skupina, ki se sicer dobiva 1x na teden na Štefanovi ul. je prispevala kar veliko punčk, mojih je bilo 7. Zelo sem bila ponosna, ko je direktor Unicefa kupil eno mojo črnko-Adelle-.
Proti koncu razstave sem šla pogledati, kakšno je stanje , in sem ugotovila da moje punčke ni nobene več. Zdaj le še čakam na povratne informacije, če mi bo kdo poslal nazaj priloženo dopisnico.
Bom zelo vesela!!
Naročite se na:
Objave (Atom)